Začetki FC Barcelone

1899! Leto, ki je postalo z zlatimi črkami zapisano v srcih navijačev FC Barcelone. Leto, ki je spremenilo razvoj nogometa, razvoj klubov, razvoj Barcelone. Leto, ko je bila ustanovljena FC Barcelona! Kako in zakaj je prišlo do ustanovitve, kdo je ustanovitelj, kakšni so bili začetki in kakšen zgodnji razvoj kluba, si lahko preberete v spodnjih vrsticah.

 

 

Novembra leta 1899 je gospod z imenom Hans Gamper skupaj s prijatelji ustanovil klub, ki danes velja za enega največjih na svetu. Švicar in njegovi športni prijatelji so se ukvarjali z mnogo športi, gimnastiko, atletiko in tudi nogometom in se zato odločili, da za potrebe igranja nogometa in zaradi nogometnih ambicij ustanovijo klub. V zgodnjih letih so klub vodili in zanj igrali eni in isti ljudje. Čeprav je veliko igralcev in članov odbora prihajao iz tujih držav, je že od samega začetka v klubi igralo in ga vodilo kar nekaj domačinov. To se je poznalo že od ustanovitve, saj so klub poimenovali po mestu, kjer je bil ustanovljen, odražalo pa se je tudi na grbu (križ Sv.Georga, ki je svetnik Barcelone, vzorec katalonske zastave).

 

USTANOVITEV IN PREŽIVETJE (1899-1909) 

 

Ustanovitev kluba s strani mladih tujcev in Kataloncev (vodja Gamper) je bila posledica vedno večje popularnosti nogometa in ostalih britanskih šprtov, širom Evrope. To je razlog, zakaj je imel klub že od nekdaj medkulturno sodelovanje, hkrati pa je bil (in še vedno je) močno povezan s tradicijo Barcleone in Katalonije. Ker so mladci bili aktivni na veliko športnih področjih in ker je popularnost ekipnih športov iz leta v leto rastla, se klub ni osredotočil samo na nogomet, temveč je pokrival več športnih področij. 

 

 

Juan Gamper, ustanovitelj kluba, je bil inspiracija in gonilna sila za delovanjem privh 25 let od ustanovitve dalje Njegova pripadnost FC Barceloni je segala mnogo dlje od tega, da je bil igralec, direktor in predsednik. 

 

BOJ in ZMAGA (1909-1919)

 

Novembra leta 1908 je bil klub v težavah, saj ga je 38 članov nameravalo zapustiti. Gamper je bil odločen, da bo klub obdržal na trdnih temeljih, tako da je prvič postal predsednik FC Barcelone. 

To je zaznamovalo novo ero v klubski zgodovini, FC Barcelona se je razširila ne samo na nogometnem področju, temveč na področju kulturne dediščine mesta in regije. V tem obdobju je prihajalo do mnogo sprememb, od krepitve organizacije kot take (s porastom uradnih članov), do spreminjana statutov ter pridobitvijo prvih uradnih nogometnih zelenic. istočasno pa je vedno večja prepoznavnost kluba skupaj s športnimi uspehi pripomogla k temu, da se je igra, ki je bila svetovni fenomen, spremenila od amaterske do profesionalne.

 

Klub je rastel zelo hitro. Število članov je iz 201 (1909) narastlo na 2.973 v samo desetih letih. V tem časi je Barça postavila temelje za to, kakšen nogometni klub želi biti. Sedaj je stvar prerastla prvotne sanje ustanoviteljev, ki so klub ustanovili leta 1899. FC Barcelona je tukaj, da ostane. 

 

BOJ Z ZGODOVINO (1930-1939)

 

FC Barcelona se je zavezala socialnim, političnim in kulturnim reformam, ki jih je začela Republikanska katalonska vlada. Uradna klubska izjava je oktobra leta 1932 podala jasno stališče FCB v zvezi s to tematiko: "Priljubljenost našega kluba nedvomno vključuje elemente, ki niso neposredno povezani s športom." Udeležba v političnih in kulturnih dejanjih je bila del obveznosti. 

 

Na začetku državljanske vojne so bili zaposleni v klubu soočeni z grožnjo, da jim bo le ta odvzet, kar je pripeljalo do tega, da so sprejeli pomembno obločitev, da se ne bodo ločili od prejšnjega predvojnega vodstva. 

 

 

1930-a leta so bila zaznamovana s politično nestabilnostjo in splošno krizo, ki je terjala davek tudi pri FCB. V tem obdobju je klub pretrpel ničkoliko katastrofalnih dogodkov, od smrti Juana Gamperja, druge španske republike, španske državljanske vojne in pa umora predsednika kluba Josepa Suñola. Če povzamem, bilo je obdobje negotovosti, kar se je poznalo z upadom članov in prekinitvijo pogodb s prenekaterimi igralci. 

 

LETA VZTRAJANJA (1940-1949)

 

Prva leta po državljanski vojni so bila za klub najtežja, vendar je le-ta trudil ostajati zvest svoji identiteti kljub težkim razmeram. Klub se ne bo predal brez boja. Identiteta kluba je bila spremenjena zaradi neusmiljenega zatiranja in čistk s strani vojske in oblasti. To se je odražalo tudi na igralcih, vsi ki so odšli na "turneje" po Mehiki, ZDA so bili suspendirani za dve leti. Mnogi igralci so bili celo izgnani v tujino. Spremenjen je bil grb in ime, saj trenutni niso bili dovolj "španski", predsedniki kluba pa so bili skrbno izbrani s strani oblasti. 

 

 

Oblikovanje ekipe v prihajajočih letih in zmage ter osvojitve naslovov v '50ih letih pa so kazali pozitivne obete. Za mnoge ljudi so ravno tekme Barçe na Les Corts predstavljale oazo svobore in miru v letih strahu, bede in represije. 

 

Tako je torej v zgodnjih letih izgledalo stanje pri FC Barceloni. Povzamemo lahko, da je klub že od samega začetka doživljal vzpone in padce, vedno pa je držalo eno. Ne glede na vse zunanje okoliščine, se je potrebno držati svojih lastnih načel in biti ponosen na svojo indetiteto. 

 

MES QUE UN CLUB!

 

Trije Barçini domovi

FC Barcelona je skozi celotno svojo zgodovino igrala na treh stadionih, ki so, oziroma so bili, v njeni lasti.

 

Camp del Carrer Indústria

 

 Po 10-ih letih igranja na različnih igriščih v najemu (stadion Hotel Casanoves, stadion v okrožju Horta ... ), se je leta 1909 predsednik Joan Gamper odločil ustvariti lasten stadion.

14. marca 1909 so torej brez kakršnekoli slovestnosti na ulici Industria, oziroma danes imenovani Paris, otvorili prvi uradni Barçin stadion, bolj znanim pod imenom La Escopidora.

Prva tekma na tem stadionu je bila odigrana proti nogometnemu klubu Catalá za Katalonski pokal. Ekipi sta se razšli z neodločenim izzidom 2-2. Ko je bila odigrana druga tekma na novem stadionu, je Barça zmagala in postala prvak Katalonije.

Na tem igrišču se je pričela prva izmed tako imenovanih zlatih dob FC Barcelone, saj so v tem času vrste Kataloncev med drugim okrepili tudi Samitier, Alcantara, Emili Sagi in vratar Ricardo Zamora.

Stadion je bil prava revolucija v Barceloni. Bil je prvi stadion v Španiji z umetno razsvetljavo. Na tribunah je lahko sedelo 1500 ljudi, skupaj s stojišči pa je stadion sprejel okoli 6 tisoč gledalcev. Ob nastanku stadion ni imel ne slačilnic, niti tušev, tako da so se igralci sprva umivali s pomočjo vrčev, nato pa so se zgradile tudi slačilnice in tuši. Travnata površina je merila 91 x 52 metrov, igrišče pa ni imelo varnostne ograje.

Med tem, ko je Barcelona igrala na tem stadionu, je osvojila 13 naslovov: 

-Katalonski pokal: 1909-10, 1910-11, 1912-13, 1915-16, 1918-19 1919-20, 1920-21 in 1921-22;
-Španski pokal: 1910, 1912, 1913, 1920 in 1922.

Zaradi teh uspehov pa je vsak vikend vse več navijačev prišlo podpirat ta klub. Tako je naraslo tudi število Socijev, zato so se odločili, da klub preselijo na večji stadion.

 

Camp de Les Corts

Camp de Les Corts pogosto imenovan kar Les Corts je bil luciran le kilometer stran od mesta, kjer danes stoji aktualni stadion FC Barcelone, Camp Nou. Otvorili so ga 20. maja leta 1922, njegova začetna kapaciteta pa je znašala 20.000 mest. Prva tekma na tem stadionu je bila odigrana z ekipo St. Mirrna.

24. junija 1925 je bil ta stadion prizorišče incidenta, zaradi katerega je bil zaprt pol leta. Med tekmo so navijači izžvižgavali špansko himno, kasneje pa ploskali pesmi God save the King, ki jo je zaigral gostujoči bend British Royal Marine. Diktatura Prima de Rivere je Joana Gamperja obtožila promoviranja katalonskega nacionalizma, zaradi česar je bil Les Corts zaprt, Gamper pa izgnan iz Španije.

Stadion je bil dom FC Barcelone med dvema zelo uspešnima erama. V 1920-tih letih je klub s trenerjem Jackom Greenwellom in igralci, kot so na primer Paulino Alcántara, Sagibarba, Ricardo Zamora, Josep Samitier, Félix Sesúmaga in Franz Platko dominiral v katalonskem pokalu in postal eden izmed najboljših španskih klubov. Klub je na tem uspehu še gradil in tako med svojim domovanjem na Les Cortsu tudi prvič osvojil La Ligo.

Drugo zlato obdobje Barçe na Les Cortsu je bilo med leti 1940 in 1950, ko je klub z igralci, kot so Ramallets, Velasco, César Rodrìguez, Joan Segarra, Ladislao Kubala in Luis Suárez osvojil veliko trofej.

Po Španski državljanski vojni je klub privlačil vse več gledalcev, kar je vodilo do povečanj stadiona. Leta 1944 so povečali glavno tribuno, leta 1946 je sledilo povečanje južne tribune in leta 1950 še povečanje severne tribune. Les Corts je po končanem višanju kapacitet sprejel 60.000 gledalcev.

Kmalu pa je bilo tudi 60.000 mest premalo in klub je začel načrtovati nov stadion, tako da je bila zadnja tekma na Les Cortsu odigrana 21. aprila 1957, kjer je Barcelona proti Sevilli z zadetkom Ladislava Kubale odnesla remi 1-1.

Naslednje domovanje FC Barcelone pa je bil (in je še) vsem Culejem dobro poznani Camp Nou.

 

Camp Nou

Stadion Camp Nou sta konstruirala arhitekta Francesc Mitjans Miró in Josep Soteras Mauri v sodelovanju z Lorenzom Garcío Barbóna. Stadion se je gradil med letoma 1955 in 1957. Celoten projekt je stal ogromnih 288 milijonov pezet, kar je pomenilo, da bo klub v naslednjih letih zelo zadolžen.

Čeprav je bil v začetku uradno poimenovan kot "Estadi del FC Barcelona", se ga je kmalu prijel popularni vzdevek "Camp Nou" (novo igrišče), kot naslednik starega doma kluba na Les Corts. Šele v sezoni 2000/01, po glasovanju članov kluba, je bila sprejeta odločitev, da bo uradno ime stadiona Camp Nou.

Stadion v najvišji točki meri 48 metrov. Njegova površina meri 55.000 m2 (250 metrov v dolžino in 220 metrov v širino). Njegova igralna površina je bila v skladu z določili UEFE zmanjšana na 105 x 68 metrov.

S kapaciteto 99.354 Camp Nou velja za največji stadion v Evropi. Celotna kapaciteta se je skozi leta spreminjala zaradi različnih modifikacij. Začetna kapaciteta, leta 1957, je bila 93.053 gledalcev. Leta 1982 so kapaciteto zaradi svetovnega prvenstva povečali na 120.000. Zaradi novih pravil, ki so prepovedala stojišča, pa se je kapaciteta stadiona v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja znižala tik pod 99.000.

V sezoni 1998-99 je UEFA prepoznala storitve in funkcionalnost Camp Noua z dodelitvijo statusa petih zvezdic. V celotni Španiji so samo še štirje drugi stadioni, ki se lahko ponašajo s tem: Lluís Companys Olympic Stadium v Barceloni, Cartuja Olympic Stadium v Sevilli, Vicente Calderón, dom Allético Madrida in Santiago Bernabeu prav tako iz Madrida.

Od različnih objektov znotraj stadiona so poleg slačilnic še posebej zanimivi kapela, predsedniška loža, VIP salon, novinarsko središče, več televizijskih studijev, športno medicinski center, enota operativne kontrole, prostor za igralce veterane, klubski muzej FC Barcelone, otroška soba in pisarne različnih klubskih oddelkov.

Preberi več

˝Culé?˝


Kaj pomeni besedica ˝Culé˝? To, da gre za navijača oziroma privrženca FC Barcelone, vemo skoraj vsi. Ampak kakšna pa je etimologija te besedice? Od kod besedica izhaja?

 


Razlaga je zelo enostavna. Besedica izhaja iz katalonske besede ˝cul˝, kar v katalonščini dobesedno pomeni zadnjica. Torej ˝cules˝, množinska oblika besedice cule, v dobesednem prevodu iz katalonščine pomeni ˝riti˝.


Marsikdo bi pomislil, da gre za žaljivko. A razlog se skriva precej daleč od tega.


Izraz se je pričel uporabljati v prvih letih 20. stoletja. Leta 1909 je FC Barcelona pričela igrati na Camp del carrer Industria, bolj znan kot La Escopidora, ki je bil prvi izmed Barceloninih stadionov. FC Barcelona je že takrat imela ogromno privržencev, ki so si želeli ogledati tekmo. Ker je bil stadion relativno majhen, jih je veliko sedelo na samem zgornjem robu tribun. Ljudje, ki so v času tekme se zadrževali v bližini stadiona, so lahko videli le zadnjice gledalcev, ki so sedeli na zgornjem robu tribune, zato so privržence FC Barcelone pričeli klicati ˝Cules˝ oziroma prevedeno v slovenščino ˝Culeji˝. Kako približno je izgledala zadnja vrsta gledalcev na tekmi, lahko vidite tudi na zgornji sliki.


Ta precej humoren izraz je torej nastal že pred več kot 100-timi leti in se obdržal vse do danes.

Culé fins a la mort! / Cule do smrti!

Blaugrana in grb

Blaugrana. S to besedo dostikrat, tudi pri nas, poimenujejo Barcelono. Toda zakaj? Kaj pomeni ta beseda? Kakšna je simbolika grba  FC Barcelone? Kako so se z leti spreminjali dresi, kako grb? Vse to in še več boste izvedeli v spodnjih vrsticah.

 

Identiteta vsakega kluba, institucije gre z roko v roki s simboli le tega. Barcelono tako najbolje predstavljajo trije simboli. Grb, dresi in himna. Vsak navijač, ki bo slišal El Cant del Barça ne bo ostal ravnodušen. Vsak navijač, ki bo dres Barcelone in pri srcu nosil grb, se bo počutil ponosnega. In ravno to je naloga simbolov ne samo Barcelone, ampak vsakega kluba. Občutek povezanosti, pripadnosti, ponosa. 

 

DRES 

 

Škrlatna in modra sta del Barceloninega dresa že več kot sto let, in klub je znan pod psevdonimom "Blaugrana" zaradi prevoda the dveh barv v katalonščini. Kljub temu, da so majice skozi zgodovino ostajale dokaj konstantne, kar se tiče barv pa so bile hlačke prvih deset let obstoja kluba bele barve, nato črne, nato pa od leta 1920 dalje modre. 

 

Obstaja kar nekaj teorij, zakaj so si pri Barçi izbrali ravno ti dve barvi, ampak znatnih dokazov, da sta bili škrlatna in modra izbrani zaradi kakšne posebne simbolike, ni. 

Večina teorij je povezanih z ustanovitvijo in temelji kluba. Na primer, mnogo let so trdili da je Barcelona "posvojila" barve od švicarskega kluba, ki ga je Juan Gamper ustavil v letih pred Barço.

 

Obstaja še ena, seveda nedokazana teorija, da so ustanovitelji izbrali te barve zaadi neverjetne popularnosti modrih in rdečih računovodskih svinčnikov.

To sta le dve od mnogih teorij, katera je resnična, če sploh katera, verjetno ne bomo nikoli zagoto vedeli, kar pa lahko trdimo z zagotovostjo pa je, da je Barçin "blaugrana" dres postal eden najbolj prepoznavnih dresov v nogometnem svetu.

 

 

GRB

Od trenutka, ko je bila Barça ustanovljena, je imel klub svoj znak, ki so ga igralci ponosno nosili na majicah. Na začetku je bil to grb mesta Barcelone, v obliki diamanta, razdeljen na štiri dele, na vrhu katerega je bila krona ter netopir, okoli pa sta bili dve veji, lovorjeva in palmina. Ravno ta grb je bil že v zgonjih letih obstoja kluba jasen znak, na povezanost z mestom v katerem je bil klub ustanovljen. 

 

 

Prvoten grb je ostal nespremenjen vse do leta 1910. Kmalu po tem, ko je Gamprer rešil klub pred veliko krizo leta 1908, je bila sprejeta odločitev, da bo klub dobil popolnoma svoj prepoznaven grb.  Leta 1920 je klub tako organiziral tekmovanje med vsemi člani, ki so imeli predloge za nov grb. Zmagovalec je bil Carles Comamala, ki je za klub igral med leti 1903 in 1912, ki je bil poleg tega, da je bil študent medicine, še odličen umetnik. Tako je nastal grb, ki obstaja (z manjšimi spremembami skozi zgodovino, še danes.) Grb ima skledasto obliko in je razdeljen na štiri dele. Zgornja dva dela sta še vedno namenjena križu Sv.Georga in rdeče-rumenim stolpičem, kar sta dva najbolj prepoznavna znaka Barcelone in Katalonije. Začetnice imena kluba se pojavijo na sredini, spodaj pa so prepoznavne Barclonine "blaugrana" barve in pa žoga. Torej, imamo grb, ki predstavlja in spoštuje športne razsežnosti kluba kot tudi njegovo povezanost z mestom in regijo v kateri deluje. 

 

 

Postavljanje mejnikov

Pravijo, da smo Barcelonini navijači postali razvajeni. Toda zakaj? Preprosto. Ekipa, ki je osvojila vse, kar se v klubskem nogometu osvojiti da, in postavila ničkoliko rekordov, enostavno že sama po sebi zahteva, da smo tudi mi zahtevni. Če dodamo še bogato zgodovino, ki jo klub, ustanovljen leta 1899 ima, pa so stvari še bolj jasne. Izbranih je le peščica rekordov, ki jih je nanizala FC Barcelona, v Španiji, Evropi in Svetu. Uživajte ob branju.

 

 

 

SVET

-> Leto z največ osvojenimi naslovi: 2009 (6); Kraljevi pokal, Špansko prvenstvo, Liga prvakov, Španski superpokal, Evropski superpokal, Klubsko svetovno prvenstvo.

 

 

EVROPA

-> Edina ekipa, ki je vsako sezono igrala v Evropskih tekmovanjih od samega začetka le teh (1955)

-> Ekipa z največ Evropskimi naslovi: 15 (4x LIga Prvakov, 4x Evropski pokal, 3x Fairs cup, 4x Evropski superpokal)

-> Ekipa, ki je igrala največ final v evropskih tekmovanjih (7x Evropski pokal/Liga prvakov, 6x Pokal zmagovalcev,   4x Fairs cup)

-> Ekipa, ki je zadela na največ zaporednih tekmah v evropskih tekmovanjih (33 zaporednih tekem, od 24. novembra 2009 do 7. marca 2012)

 

 

ŠPANIJA

-> Edina ekipa, poleg Real Madrida in Athletic Bilbaa, ki je vedno igrala v prvi španski ligi

-> Edina ekipa, ki je vsaj enkrat zmagala v vseh tekmovanjih v katerih je igrala

-> Ekipa z največ uradnimi španskimi naslovi (115)

-> Edina španska ekipa s "tripletom" (sezona 2008/09; Kraljevi pokal, LaLiga in Liga prvakov)

-> Ekipa z največ Španskimi pokali

-> Ekipa, ki je zmagala ligo z največ osvojenimi točkami (Barça je v sezoni 2012/13 osvojila 100 točk in s tem izenačila rekord Real Madrida iz prejšnje sezone)

-> Ekipa z največjo točkovno razliko pred drugouvrščeno ekipo lige (2012/13, 15 točk prednosti pred Real Madridom)

-> Edina ekipa, ki je bila na prvem mestu od prve tekme Lige do zadnje (1984/85, 2012/13)

-> Ekipa z najdaljšim obdobjem zmag v LaLigi: 16 tekem (od tekme 7 do 22 v sezoni 2010/11)

-> Ekipa, ki je zadela največ golov v LaLigi v koledarskem letu (52 golov, 2012/13)

 

To je le peščica rekordov postavljenih s strani FC Barcelone. Seznam je še dolg in z leti bo postajal še daljši. Z ekipo ki diha kot eden, ki živi za grb, ki ga nosi na dresu in ki na igrišču pusti srce in dušo, rekordov ni težko dosegati. Ne smemo pa pozabiti, kjub temu, da nas igralci razvajajo v rezultatskem smislu, da so najpomembnejše vrednote, ki jih predstavlja klub. Tega se moramo zavedati, kot navijači in kot ljudje. 

 

Mes que un Club!

Lestvica

Team
Played Points
1 FC Barcelona 25 63
2 Atletico Madrid 25 55
3 Real Madrid 25 54
4 Villarreal 25 49
5 Sevilla 25 41
6 Celta de Vigo 25 38
7 Eibar 25 36
8 Athletic Bilbao 25 35
9 Real Sociedad 25 33
10 Deportivo 25 32
11 Valencia 25 31
12 Málaga 25 31
13 Real Betis 25 27
14 Getafe 25 26
15 Rayo Vallecano 25 25
16 Espanyol 25 25
17 Sporting Gijon 25 24
18 Las Palmas 25 21
19 Levante 25 20
20 Granada 25 20

Politika piškotov